Hortenzije izvirajo z Daljnega vzhoda in so v Evropi zaslovele v drugi polovici 19. stoletja. Zaradi obilnega cvetenja in nezahtevnosti so se iz mestnih parkov postopoma razširile tudi po podeželskih vrtovih.
Po navadi imajo rade bolj senčnate lege, vendar ne bodo imele težav niti na soncu. Najpomembneje je, da jim zagotovite dovolj vode in da so tla odcedna. V kisli prsti ali ob rabi kislega gnojila bo njihovo cvetje postalo bolj modrikasto. Zgodaj spomladi jim dodajte kompost. Jeseni cvetje porežite tik nad nastajajočimi popki. Tako boste dosegli, da bo grm naslednje leto bogato cvetel in bo tudi bolj strnjen.
Hortenzije so zanimive zaradi svojega socvetja iz ljubkih cvetnih listov, ki ohranijo lepoto še globoko v jesen. Posušite jih tako, da s stebel rezanega cvetja odstranite zelene liste in jih postavite v vodo. Posodo s hortenzijami postavite v temen prostor, kjer naj ostanejo kakšna dva tedna; v tem času ne dodajajte več vode.
Na trgu boste našli več vrst hortenzij. Najbolj razširjene so vrtne hortenzije (Hydrangea macrophylla), ki rastejo v obliki večjega ali manjšega grma, njihovo socvetje pa je polno in okroglo. Vrsta H. serrata vas bo očarala s ploskimi socvetji iz plodnih in sterilnih cvetov. Drevesasta hortenzija (H. arborescens) je med vsemi vrstami najbolj trpežna in zraste zelo visoko, vendar bo potrebovala nekaj let, da se bo udomačila na vašem vrtu. Latasta ali metličasta hortenzija (H. paniculata) je prav tako zelo velika rastlina z bolj koničastimi cvetovi. Hrastovolistna hortenzija (H. quercifolia) ima temnejše listje, ki se jeseni obarva rdeče, in zraste do višine dveh metrov. Zaradi pozne ozelenitve je zelo primerna za lege, ki so tudi v pozni pomladi podvržene pozebam. Vzpenjave hortenzije (H. petiolaris) se bodo dobro počutile v senčnatih legah, kjer bi sicer uspeval le bršljan. Prva leta bodo od vas zahtevale nekaj potrpljenja, ko pa se bodo ustalile, se bodo razbohotile v vsej svoji lepoti.