Majhna garsonjera lahko z iznajdljivimi rešitvami postane velik in udoben dom.
Bivati na 33 kvadratnih metrih je za človeka lahko zelo utesnjujoče ali pa zelo praktično, saj ima vse stvari na dosegu roke. Lastnici stanovanja sem poskušala omogočiti karseda prijetno in udobno bivanje v majhnem stanovanju. Majhna kvadratura je lahko prednost, saj zahteva od človeka red, čim manj kopičenja stvari, hkrati pa ustvarja domačnost.
Bivati v enem prostoru odpira temeljna vprašanja: kako oblikovati kuhinjo, ki ne dominira v prostoru, ter kako urediti spalni in dnevni del, saj je pomembno, da se v vsakem trenutku dneva v svojem domu počutimo domače, prijetno in da nas stvari, ki nas obkrožajo, ne motijo.
Ko vstopimo v glavni prostor, je v nišo na desni strani umeščena kuhinja, na levi pa stoji omara. S sistemom odprtih polic nakaže dnevni prostor, ga hkrati zaključi in pregradi od vstopnega oziroma kuhinjskega dela.
DNEVNO-SPALNI DEL
V garsonjerah se kavč velikokrat preoblikuje v posteljo in nasprotno ali pa se postelja pojavi nad kavčem kot nekakšen pograd. Vendar si je lastnica stanovanja želela drugačno rešitev.
Kavč s posteljo je oblikovan po meri. Ogrodje je leseno, naslon kavča tvori nekakšna skrinja s perforiranim pokrovom, da omogoča zračenje. V njej so spravljene odeje, vzglavnik … Leseni del kavča je obložen z mehkejšimi blazinami, ki jih lahko čez čas tudi zamenjamo, če želimo popestritev. Iz podnožja kavča se kot predal izvleče širša postelja (120 cm). Kot dodatno ležišče lahko po potrebi služi sedalni del kavča.
Na nasprotni strani so oblikovane police iz hrastovega luženega furnirja, ki s temno barvo poudarjajo vzdolžnost prostora. Vmes so ponekod vstavljene bele omarice kot polnila, ki hkrati puščajo prostor zračen in odprt.
DELOVNI DEL
Delovni kotiček je umeščen ob večje okno, od koder prihaja naravna svetloba z desne (stanovalka je levičarka). Nad delovno mizo so police, pod mizo pa predalnik na kolesih, ki lahko služi kot mala mizica tudi za kavč. Miza je po obodu z vseh strani odprta tudi zto, ker je ob steni radiator in ga na tak način ne zapiramo.
KUHINJA
V garsonjeri naj bo kuhinja neopazna, elegantna, saj tvori tudi naš dnevni, delovni in spalni prostor. Tako segajo zgornji elementi do stropa, da v njih dobimo čim več prostora za shranjevanje. Kuhinja je zaradi lažjega vzdrževanja in uporabe izdelana iz belega iverala in ultrapasa, kot popestritev pa se pojavi travnato zelena barva, ki hkrati označi vgradni hladilnik. Zaradi že obstoječega slabega detajla položenih ploščic smo v zeleno oblekli tudi vzhodno steno ob štedilniku. Zaradi gladke površine jo tudi lažje čistimo.
ZABAVA
Garsonjera se lahko spremeni v prostor za srečanje in pogostitev več ljudi. Jedilna in delovna miza sta namreč po velikosti in obliki enaki. Tako ju lahko postavimo drugo zraven druge, vzporedno s kavčem. Na ta način lahko gostimo vsaj deset ljudi, in sicer se štirje usedejo na kavč (tudi s tem namenom je višina kavča 45 cm), drugi pa na pisane stole.
PIKA NA I
Izbira barv in materialov je morda bistvena v tako majhnem stanovanju. Izhajala sem iz podmene, da naj bo tisto, kar je stalno (pohištvo), čim bolj umirjeno, nevtralno, dodatki (stoli, blazine …) pa so živahni. Tako je večina pohištva (razen kuhinje) obdelana z beljenim javorjevim furnirjem, police pa so iz luženega hrastovega furnirja. Tudi kuhinjski pult ima hrastov zaključek, s čimer vse pohištvo deluje kot celota. K toplini stanovanja prispeva opečnato oranžna stena, druge pa so barvane belo.
Namesto plafonjer so stropne svetilke viseče. Izstopa svetilka nad jedilno mizo, saj je oblikovana iz žic s kristalčki, ki jih lahko poljubno oblikujemo.
GARDEROBA
V predsobi je niša, meter globoka. Vso globino smo izkoristili za omaro, kjer ima lastnica spravljeno oblačila, čevlje, likalno mizo in še marsikaj, zato je za takšno omaro zelo pomembno, da omogočimo stalno zračenje – rešetka spodaj in zgoraj ter odmik od stene. Spodnji del omare ima predala za čevlje, zgornji del pa je večinoma namenjen oblačilom. Zaradi večje globine (običajna garderobna omara je globoka 60 cm) je zadnji del namenjen nesezonskim oblačilom, spredaj pa so palica in police za sezonska. V levem delu omare je tudi prostor za shranjevanje likalne mize, sesalnika in drugih pripomočkov.
Vrata omare so drsna, da prihranimo nerodnosti ob morda hkratnem odpiranju vrat stanovanja in omare. Polnilo pa je barvano kaljeno steklo, ki v ta majhni predprostor prinaša toplino. Nad radiatorjem sta tudi manjša predala za drobnarije, ki jih puščamo ob prihodu.
V garsonjeri mora biti vsak kvadratni centimeter pametno izkoriščen, hkrati pa mora biti prostor pisan na kožo človeku, ki v njem živi.
Zasnova: Darja Prašnikar Cerar, abs. arhitekture
Izdelava: Mizarstvo Anton Prašnikar
Foto: Matevž Cerar