Čudoviti vrtovi Slovenije

Nova knjiga avtorjev Alenke Gorze, Sama Jereba in fotografa Tomaža Vesela Čudoviti vrtovi Slovenije, ki je konec aprila  2010 izšla pri Cankarjevi založbi, predstavlja 26 zasebnih okrasnih vrtov, ki so plod ustvarjalnosti  slovenskih lastnikov. Razveseljiv je pogled na zemljevid Slovenije, saj pokaže, da so vrtovi dokaj enakomerno posejani po vsem našem ozemlju, eden od njih pa je v italijanski Gorici.  Ob tem se knjiga izkaže tudi kot vodnik, saj je na koncu seznam  vseh lastnikov vrtov. Neprecenljivo je namreč, da so vsi vrtovi razen enega odprti za obiskovalce, in naslovi z napotki o možnem ogledu nam bodo prav prišli.

 

Avtorji knjige so se odločili, da bodo  vodilno vlogo pri predstavljanju vrtov imele predvsem podobe. Monografija namreč noče biti »učbenik ali knjiga receptov, kako idealno urediti svoj vrt, je pa lahko neizčrpen vir idej, vtisov in spodbud«.  Fotografije Tomaža Vesela prikazujejo tako večje krajinske slike kot posamezne detajle,  ki razkrivajo preference in skrite ali manj skrite ljubezni zagnanih vrtnarjev. Ti v posebni rubriki Utrinki z vrta predstavijo drobne  samosvojosti, hudomušne utrinke ali presenetljive podrobnosti. Ob fotografijah pogrešamo vsaj osnovne krajinske skice, da bi si lažje predstavljali celoto, saj nam  uvodno besedilo ob vsakem posameznem vrtu, ki velikokrat zahaja v liričnost,  razen velikosti zemljišča ne pomaga  vedno z dovolj strukturiranimi podatki o  razgibanosti, razčlenjenosti, rastnih razmerah, zasaditvah … Kako koristna je skica, se razkrije ob predstavitvi Eko oaze v Ljubljani, ko z njeno pomočjo lažje  razumemo opis vrta in hotenja njegovega lastnika.   Pri podpisih ob fotografijah si bralci  želimo natančnejše podatke o rastlinah.

Uvod dr. Maksimilijana Sterleta opozori na raznolikost in rastlinsko bogastvo naših naravnih habitatov in zgodovino urejanja vrtov na Slovenskem, tako kmečkih ali podeželskih kot okrasnih meščanskih, kjer prevladuje arhitektonski krajinski slog oblikovanja. Našteti so nekateri pomembni vrtovi, kot so  Plečnikova ureditev vrta ob  Prelovškovi vili, vrtova družine Pipuš iz Slovenskih Konjic in družine Kunej iz Gornje Radgone. Kakšni so sodobni slovenski vrtovi? Starosta krajinskih arhitektov  Dušan Ogrin kritično pravi, da pri nas še vedno prevladuje »predstava o vrtu kot predmetu ljubiteljskega, včasih igrivega ukvarjanja, v katerem je pomembno predvsem bolj ali manj spretno ravnanje z rastlinami«. Dr. Stele mu pritrjuje  in   v tem vidi vrednoto: »… v ospredje so končno prišle rastline, njihova raznolikost v barvah, strukturi in rastnih zahtevah. Vrt obravnavamo kot prostor okrog bivališča, kjer naravo poskušamo rekonstruirati s prenosom različnih rastlinskih kompozicij, vrt je prostor, kjer v katerem preoblikujemo krajino po svojih, človeških merilih.« Kje je meja med vrtno umetnostjo in vrtno kulturo? Ali se poznani sodobni slovenski vrtovi torej uvrščajo v vrtno kulturo? Kakorkoli, predstavljeni vrtovi so  zrasli iz veliko ljubezni.

Potem ko je slovenska krajina v zadnjih desetletjih vedno znova utrpela velika pohabljenja, izgube ali vsaj zaraščanje, je knjiga Čudoviti vrtovi Slovenije kot uteha. Žal so ti vrtovi le mali zasebni raji, dostikrat skriti očem širše javnosti in tudi drugačni od prevladujočih trendov pri urejanju vrtov pri nas: veliko tlakovanja, zidov, ograj in škarp, neujemanje z okolico,  ukročeno in omejeno rastlinje. Vendar obetajo boljše čase. Zato bomo  delo vseh treh ustvarjalcev dostikrat vzeli v roke.

 Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi iz skupine Mladinska knjiga. Kupimo jo lahko  v vseh bolje založenih knjigarnah in v spletni knjigarni Emka, stane pa 29,95 evra.