Predstavljamo dober primer ohranjanja ljudske dediščine iz Štanjela, ki nas navdihuje za sodobno dekoracijo doma.
Čeprav se že približujemo jesenskemu enakonočju, vam želimo predstaviti te čudovite venčke iz Štanjela na Krasu, ki so nastali junija, ko se »o kresi sonce obesi«. zvedavi fotograf jih je posnel mimogrede med obiskom v tem privlačnem kraju, pa ni vedel, kam jih dati, čemu so namenjeni. I, Klemen, etnologija, etnologija!
Tak venček me je nekoč presenetil na vratih, ko smo prišli obiskat staro mamo na severnem Primorskem. Spletla ga je iz kresničevja, ivanjščic in turških nageljčkov. Kot detetu se mi je zdel, kot da ni s tega sveta, kot da varuje vhod v svet bajeslovja. Ko bom odprla vrata, bom stopila med sojenice, gozdne može in duhove. Stara mama pa mi je rekla: »Ja a ne veš, to je venček za svetega Ivana!« Že leta ždi ta venček v veži mojega spomina in vsako leto si zaprmej obljubim, da letos ga pa bom tudi jaz spletla – na, pa ga doslej še nisem.
Zdaj nas že dosti let preplavljajo »uvoženi« adventni venčki. Na naše šentjanževe, svetoivanske venčke pa se je pozabljalo, pozabljalo. »Običaje neko ljudstvo lahko iz roda v rod goji, jih lahko skriva ali se podreja sosedovim. To je odvisno od moči miselnosti, ki v nekem obdobju prevladuje, ali od samozavesti in pokončnosti posameznika ali celotnega ljudstva,« piše na tej strani.
Naključje je hotelo, da je etnolog Andrej Malnič, ki je zdaj direktor Goriškega muzeja, pred leti med obiskom Štanjela na nekih vratih opazil obešen venček, ki je pritegnil njegovo pozornost. Bilo je ob svetem Ivanu in spletla ga je Kristina Rudež, ki še goji ta običaj. Dekleta so nekoč venčke spletala iz zdravilnih zelišč. Obešeni nad vhodom naj bi varovali pred nesrečami, ujmami in točo, pa tudi pred kačami.
Z obiskovalcem je bila Dušana Švagelj iz Galerije Lojzeta Spacala v štanjelskem gradu, ki deluje tudi v tamkajšnjem turističnem društvu, in rodila se je pobuda, da običaj v kraju spet oživijo. Zdaj že več kot desetletje pripravljajo na nedeljo pred svetim Janezom Krstnikom delavnice, kjer udeleženci spletajo tako tradicionalne kot fantazijske venčke. Venčke potem na predvečer praznika razstavijo ob gradu in izberejo najlepše. Po izboru Štanjelci vzamejo vsak svoj venček in z njim okrasijo vhod v svojo hišo. Potem pa pride fotograf Klemen …
Za venec potrebujemo obroče in rože. V Štanjelu uporabljajo predvsem homulico ki ji rečejo rumeni križci ali zvezdice svetega ivana, ima pa to dobro lastnost, da počasi oveni. Tudi drugi cvetovi so v barvah sonca: šentjanževka, primožki … Mi pa bi lahko poiskali travniško cvetje v bližini doma: kresničevje, zlato rozgo, ivanjščice, ruj, lipovo cvetje … Povprašajmo starejše, ali so tudi na našem območju nekoč kresno noč vvarovali taki venčki, in iz česa so jih izdelovali. Venček lahko popestri tudi različna praznovanja v tem času.
Seveda pa tudi v drugih letnih časih ustvarjajmo venčke iz svežega ali suhega cvetja za dekoracijo doma, zgledujemo pa se po dobri praksi iz Štanjela.
Pogled na grad v Štanjelu, čudovitem naselju na Krasu.
Foto: MK