Kako sem rešila delovni in praktični kotiček

Ste že opazili, kako pomembno je, da se v delovnem kotičku dobro počutimo in da se v njem hitro znajdemo in organiziramo?

 

Moj delovni kotiček s premajhno delovno površino, z materiali, raztresenimi po vsej hiši, in s postavitvijo, ki ni bila ne praktična ne estetska, mi je kar nekaj časa paral živce in me spravljal v slabo voljo. Ni bilo volje za ustvarjanje, če pa je že bila, na koncu ni bilo volje za pospravljanje. Le kam naj kaj dam?!
Tako sem imela nekega dne vsega dovolj in odločitev je padla: potrebujem nov, praktičen, organiziran in prijazen delovni prostor za ustvarjanje.
Moj projekt se je začel z raziskovanjem: pregledala sem fotografije delovnih kotičkov že uveljavljenih in uspešnih ustvarjalk ter poskušala upoštevati njihove nasvete o organiziranja materialov in orodij za ustvarjanje. Odločila sem se, da bom imela material v omarah z drsnimi vrati, v prozornih predalnikih (da skoznje vidim, kaj je v katerem predalu) in na vozičkih s koleščki (za vsestransko uporabo).
Preden pa sem se lotila risanja načrta, sem si zastavila še (meni osebno) najpomembnejšo nalogo: napisati spisek potreb oziroma stvari, ki jih želim v delovnem kotičku. Pregledala sem, koliko prostora bodo zavzele določene teme in kje  jih želim imeti (čisto pri roki, bolj zadaj ipd.). Pri tem je bilo zame pomembno predvsem to, da je prostor praktičen, dobro organiziran in enostaven.
Šele na podlagi spiska sem izračunala, koliko omar, predalov in polic potrebujem, kakšne bodo širine in globine omar, kako veliko delovno površino potrebujem ipd.
Nastalo je več skic, med njimi sem se na koncu odločila za eno, ki sem jo dodelala, narisala z merami in pripisala napotke za mizarja. Ker sem že imela težave s svojo matematiko in mizarjevim slabim spominom, sem na skico napisala čim več podatkov.
Posebno miza je bila na skici videti zelo zapletena, a po pogovoru z mizarjem in dodatnih meritvah in usklajevanjih sva si oba na koncu predstavljala enak končni izdelek.
Tako je mizar lahko pričel delati, jaz pa sem se lotila razvrščanja materialov in orodij po škatlah, da sem lahko izpraznila prostor za prvo pošiljko pohištva.
Ko je bilo pohištvo pripravljeno za barvanje, sva se z mizarjem pogovorila še o barvi. Čeprav bi si želela imeti barvite stene ali pohištvo, se kot ustvarjalka držim splošnih načel oblikovanja, kar pomeni, da sem izbrala bele stene in belo pohištvo. Naše oko se namreč hitro prilagaja svetlobi, barvam in barvnim spremembam ipd., zato je priporočljivo, da ustvarjalci ustvarjamo svoje izdelke v belem prostoru, saj tako laže izberemo pravo barvo za svoje izdelke, oblikovanje, pravilno fotografiranje …
Seveda pa bela ni samo ena. Bela ima lahko topel ali hladen pridih, odvisno od tega, ali ji je dodana ‘kapljica’ tople (npr. rumene) ali hladne barve (modre).
Jaz sem na primerih barvnih lestvic, ki jih dobite v trgovinah z barvami, izbrala zelo nežno kremasto belo (toplo barvo), in na njeni podlagi je mizar naročil barvo in z njo prebarval pohištvo.
Ko je bilo pohištvo suho, pa je končno napočil dan (pravzaprav skoraj večer), ko sem dobila prvi del delovnega kotička – omare z drsnimi vrati. Seveda se tisto noč ni dalo spati od vznemirjenja in nestrpnega čakanja na razporejanje materiala po omarah.
Na srečo sem se z mizarjem lahko dogovorila, da mi je pohištvo izdelal ‘po delih’ – najprej omare in šele kasneje mizo in druge dele delovnega kotička. Tako sem lahko sproti preverjala, ali bo dovolj prostora za material, za delovno mizo, ipd. – skratka, ali je moja skica še pravilna in uporabna.
Zadovoljna sem, da sem porabila veliko časa za raziskovanje in skiciranje delovnega prostora in sem že pred naročilom dobro premislila, kaj potrebujem, saj se je na koncu izkazalo, da je delovni kotiček izredno praktičen, zato ga z veseljem in brez težav uporabljam.
Jožica Rade, podjetje Creatissimo, september 2010
(Nadaljevanje: praktični deli delovnega kotička)