Vrt okrog Kosovelovega doma v Tomaju je desetletja negovala Srečkova sestra
Predstavljamo vam poseben vrt iz Tomaja, ki ovija hišo, v kateri je umrl Srečko Kosovel – saj veste, tisti pesnik, ki je kdaj ves trepetav in nežen, potem pa bolj trendovski, bolj udaren kot vsi naši reperji skupaj.
Kdor nima duše,
ne potrebuje zlata,
kdor ima dušo,
ne potrebuje gnoja.
Kons V
Ker je Kras zdaj spomladi zelo zelen in so vasi polne cvetja, je lahko prijazen izletniški cilj za bližajoče se praznike. Če se boste odločili še za obisk Kosovelove hiše, si boste ogledali tudi vrt okrog nje in morda boste spoznali njegovo vrtnarko, gospo Dragico Sosič, in vrtnarsko zgodbo, ki sega do Srečka Kosovela. Spominska zbirka družine Kosovel v Tomaju je namreč postavljena v hiši, ki so jo Kosovelovi zgradili po prvi svetovni vojni, ko so primorsko zasedli Italijani in so fašistične oblasti prisilno upokojile Srečkovega očeta, učitelja Antona Kosovel. V tej hiši je 27. maja 1926 umrl mlad, zelo mlad človek, ki je z rezilom besede natančno označil svoj časa in načel človekovo razpetost v njem.
Burja je odprla okno.
Tople zvezde
padajo na polja.
Pomlad.
Pomlad.
Bel obraz je zasijal
v sinjini,
svila zašumela
po dolini.
Stekleno nebo
se je razbilo,
nad nami mehki, temni oblaki.
Svila.
Srečko Kosovel: Impresija
Enonadstropnica stoji ob robu Tomaja na pobočju nad cesto, tako da se izpred nje odpira pogled na pokrajino. V njej je živela Srečkova sestra Tončka, poročena Ravbar, ki je umrla leta 1989. Tako kot drugi Kosovelovi otroci je bila tudi ona izobražena in kulturno razgledana in je do svoje smrti sprejemala številne goste, ki so želeli več vedeti o pesniku. Zdaj za hišo skrbi Goriški muzej skupaj z zavzetimi domačini, obiskovalce pa največkrat sprejme prav gospa Dragica Sosič.
Grobelnik in plamenka
Aubrecija
Blazinasta plamenka
Hrušice, grobelnik
Prostor za posedanje pod mareličnim drevesom in ob belo cvetočem citronovcu
Toda danes pojdimo po vrtu! Gospa Dragica Sosič ga je desetletja spremljala od blizu, saj je prihajala na obisk k svojem stricu Bojanu Ravbarju, ki je bil poročen s Srečkovo sestro Tončko in je večinoma skrbel za vrt okrog hiše. Ko so se mu nalagala leta, je vedno bolj pomagala pri skrbi za vrt, tako da zdaj na neki način nadaljuje delo in duha Kosovelove družine.
Najprej opazimo, da vrta nič ne loči od zelenih poljan okrog hiše, ampak so meje zabrisane, tako se odpirajo pogledi nanj tudi s ceste in okolice. Tako kot umanjkajo razne škarpe in nepredirne ograde, so tudi poti in potke po vrtu skromno peščene in nočejo prevladati nad zelenjem. Tlakovana so le nekatera območja ob hiši, na primer prostor za posedanje z mizo.
Ob okrasnih grmovnicah, kot sta japonska kutina in forzicija, se po stari – in spet aktualni modi enakovredno razrašča sadno drevje, in to hruške, marelica in kakijevo drevo. Cvetoča sadna drevesa delajo vrt posebno lep spomladi, ko ga zastrejo z belim pajčolanom. Zadaj za hišo raste vednozelena libanonska cedra. Podjetnejši je vrt v formalno zasnovanem štirikotniku z rondojem, ki ga obroblja strižen pušpan, okrog njega pa se vije peščena potka. Zdaj spomladi je rondo poln rožnato cvetočih tulipanov. Obkrožajo ga gredice, kjer bodo poleti ob trajnicah cvetele tudi čebulice in enoletnice, zdaj pa so najbolj opazne mačehe in tulipani.
Tak detajl formalnega vrta kaže na podjetnost Kosovelove družine in zgledovanje po meščanskih manirah. Ker pa v vrtu prevladuje veliko zelenja, se obnesejo tudi drzne barvne zgodbe, ki jih snuje njegova zdajšnja vrtnarka, gospa Dragica. Tako rdeči tulipani pogled lepo usmerjajo do rumene forzicije, belo-modre mačehe pa obkrožajo rdeče pelargonije v loncih. Najbolj opazne so zgodaj spomladi blazinaste trajnice, kot so aubrecija, plamenka in grobelnik, ki ga lepšajo sinje pomladne hrušice.
Japonska kutina, v ozadju sredozemski lovor
Na desetine tulipanov že odcveta, zamenjale jih bodo enoletnice.
Sosledje hruškovih dreves in vrtnic, ob njih pa tulipani in narcise: podeželsko skladje.
Forzicija
Zacvetela je tudi že glicinija na latniku, vendar si mora še opomoči po temeljiti rezi, da bo hišo spet zalila z lila slapom. Za njo bodo v zgodnjem poletju začele vzcvetati vrtnice, tudi zelo stare burbonke so med njimi. Hortenzije žal ne uspevajo več tako bujno, kot so nekoč pod latnikom z vinsko trto, ki ga zdaj ni več. Ob njih bodo cveteli nageljčki, portulak, begonije, čez poletje pa bodo vodenke, turki ali ognjič, salvije, astre, cinije in na jesen še krizanteme.
Vrtnarka Dragica izkoristi vsak kot za zasaditev: mali nageljčki lepšajo gredico ob hiši.
Vrt v Tomaju bomo spremljali vse leto, saj je naša sodelavka Tjaša – vnukinja gospe Dragice. Nadejamo se še mnogih lepih prizorov in detajlov, kot je to sožitje hruške in cvetočega rožmarina pod njo. Taki vrtovi z zgodovinskim spominom so bogastvo – zato na izletu na Kras le obiščite Kosovelovo hišo v Tomaju in z gospo Dragico Sosič stopite korak bliže k mlademu pesniku.
SPOMINSKA HIŠA DRUŽINE KOSOVEL
Tomaj 39, 6221 Dutovlje
Telefon: 05 764 18 54
Odpiralni čas:
od ponedeljka do nedelje po dogovoru